AS akademija je akademija za zdravo prehrano, kakovostno gibanje in maderoterapijo. Akademija za zdravo življenje.

anja.sivic@gmail.com
040 / 530 345
Image Alt

Blog

Maščobe so drugo makrohranilo, ki je nujno potrebno za delovanje našega telesa. Podobno kot ogljikovi hidrati, so nemalokrat demonizirane in nerazumljene.

Med maščobe štejemo olja, sterole, voske in ostale substance, ki niso vodotopne. V našem telesu spadajo med osnovne gradnike vseh celic in so, prav tako kot beljakovine, nujne za optimalno delovanje našega telesa! Opravljajo vrsto različnih nalog: Pomagajo pri sintezi in obnovi, transportu in absorbciji v maščobi topnih vitaminov. Maščobno tkivo pa služi kot pomemben izolator in rezervoar energije. Za razliko od beljakovin in ogljikovih hidratov, šteje vsak gram maščobe 9 kalorij.

 

Zgradba

Maščobe ali lipidi so zgrajene iz različnih maščobnih kislin. Ko se tri maščobne kisline povežejo z molekulo glicerola, dobimo molekulo triglicerida. To je oblika, v kateri naše telo skladišči 95% maščob. Lipide potem delimo na nasičene, mono-nenasičene in poli-nenasičene. Nenasičena maščobna molekul nima več prostih mest za vezavo, mono – nenasičena ima dve prosti mesti za vezavo vodika in poli – nenasičena ima vsaj 4.

Delitev

Pod »dobre« maščobe štejemo nenasičene maščobe. Zaradi zgoraj omenjene zgradbe jih pri sobni temperaturi najdemo v tekoči obliki. MONONENASIČENE maščobe, (OMEGA 9) so prisotne v virih kot so olivno olje, arašidovo olje, avokado ter večina oreščkov. Pod imenom POLI-NENASIČENE maščobe pa poznamo OMEGA 3 & OMEGA 6 maščobne kisline. Gre za esencialne maščobne kisline (v nadaljevanju MK), ki jih naše telo nujno potrebuje in jih moramo vnesti s prehrano. Iz skupine omega 3 je vredno omeniti EPA in DHA, ki jih najdemo predvsem v ribah (npr. losos, sardine, ipd.), jajcih, mesu živali pašne reje, orehih in semenih, kot so chia in laneno seme. Omega 3 imajo veliko pozitivnih učinkov na naše telo! Med drugimi imajo močan protivnetni učinek in so pomemben člen regulacije vnetij v telesu. Omega 6 MK, na drugi strani, pa delujejo ravno obratno. Prisotne so v rastlinskih oljih, kot so sončnično, bučno, sezamovo, žitih, gojenih ribah in mesu živali, hranjenih z umetno krmo. Ker omega 3 s prehrano večinoma vnesemo premalo, lahko suplementacija pozitivno vpliva na srčno žilno zdravje, kognitivno funkcijo, metabolizem ter celo rast in razvoj dojenčka med nosečnostjo! Konec koncev pa je pomembno, da poskušamo držati ravnovesje med obema maščobnima kislinama, ki naj se giblje med 1: do 1:4 v korist omega 6 MK.

Druga skupina so NASIČENE maščobe. Le te pridobimo iz živalskih virov, kot so mlečni izdelki, sir, rdeče meso, maslo, ter rastlinskih olj, kot sta kokosovo in palmino. Tudi te so potrebne za normalno funkcijo našega telesa, a jih v primerjavi z nenasičenimi v prehrani želimo manj.  Zavzemajo naj do 10% našega dnevnega kaloričnega vnosa.

In nenazadnje, TRANS MAŠČOBE. Edine maščobe, ki se bi jih morali čimbolj izogibati. Če smo pozorni na sestavo živil, lahko na etiketah opazimo napise, kot so hidrogenirane ali delno hidrogenirane. Ker se nenasičene maščobe hitreje pokvarijo, jih proizvajalci posebaj obdelajo z namenom podaljšanja roka trajanja. Kot rezultat dobimo vrsto maščob, ki v naravi ni prisotna – trans maščobne kisline. Večinoma jih najdemo v visoko predelanih živilih (ocvrta hrana, piškoti, peciva, margarine ipd.) To so maščobe, ki so najbolj škodljive za naše zdravje, zato se jih poskušamo v celoti izogibati!

 

Potrebe po vnosu

Kot smo že omenili, so maščobe ključne za pravilno in optimalno delovanje našega organizma. Po priporočilih, naj bi maščobe zavzemale 20-35% našega dnevnega vnosa, od tega večji del nenasičenih maščob. Otroci v zgodnjih fazah razvoja potrebujejo vsaj 30-35% maščob in starejši otroci ter adolescenti vsaj 25-35%. Prenizek vnos maščob lahko povzroči številne težave, motnje hormonalnega sistema, ter posledično tudi motnje menstrualnega ciklusa pri ženskah!

 

 

 

 

 

 

 

Pripni svoj komentar: